Svet danes in vloga denarja v njem

Vir: Marjana Kos’s Weblog

Svet danes in vloga denarja v njem
Denar in zlato
Skrivnosti obresti

Komplementarne rešitve:
Lokalni denar
Odprti denar

Če se malo ozremo po svetu in tudi lastnem življenju, opazimo številne probleme, za katere kaže, da jih ne znamo rešiti – prav nasprotno, celo večajo se. Od problemov v družbi, do psiholoških problemov posameznikov; videti je, da imamo vedno bolj uničevalen vpliv na naravo in drug na drugega, celo sami nase.

Vse to je posledica sistema, znotraj katerega živimo. Le-ta vodi v razlike, izkoriščanje ljudi in naravnih virov, v potrošništvo in onesnaževanje, hkrati pa nas znotraj pušča prazne. Življenje in lepoto smo zamenjali za denar; čiste reke in zrak za še nekaj več profita. Večina človekovega delovanja in ustvarjalne energije se uporablja za stvari, ki so nepotrebne ali nesmiselne, pogosto celo škodljive.

Skoraj vse naše življenje se vrti okoli denarja. Skoraj ne mine dan, da ga ne bi uporabljali. Neprestano usmerja naše obnašanje in odločitve. Včasih se tega jasno zavedamo, še bolj pogosto pa niti ne zaznamo, kako nekje globoko spodaj na skoraj vse kar naredimo – ali, kar pogosto, česar ne naredimo – vpliva denar. (več o psiholoških učinkih denarja)

Zato je še kako pomembno, na kak način deluje denarni sistem, ki ga uporabljamo, ter v katero smer vodi naša dejanja. Denar bi naj bil orodje, ki nam pomaga pri menjavi – vendar v obliki, v kakršni je trenutno, ljudi še dodatno spodbuja, da ga kopičijo, namesto da bi ga uporabljali za pretok dobrin, energije.

Ko se malo poglobimo v sistem, ki je dandanes v uporabi po vsem svetu, pridemo do nekaterih zanimivih odkritij. Le-ta nam tudi pomagajo razumeti, zakaj je svet v takšnem stanju, kot je. Pa si ta sistem poglejmo malo podrobneje.

Kako sploh nastane?

Ljudje povečini mislimo, da denar izdaja vlada ali centralna banka, in to si predstavljamo kot kovanje kovancev in tiskanje bankovcev. Resnica je zelo drugačna. Večino denarja, ki je v obtoku, ustvarjajo komercialne banke z odobravanjem posojil. Osnovna značilnost tega denarja je ta, da je ‘obremenjen’ z obveznostjo plačila obresti. To ima mnogo bolj daljnosežne posledice, kot bi si mislili. Podrobnosti o tem najdete v posebnem članku.

Banka je obvezana na računu imeti le določen odstotek kritja (obvezno kritje), sicer pa denar odobrava posameznikom ali podjetjem v obliki posojil in kreditov. To pomeni da, če bi se vsi ljudje, ki imajo denar na banki, v istem dnevu odločili dvigniti svoj denar, bi banka imela na voljo za izplačilo le določen odstotek denarja, vsi ostali pa bi ostali brez svojih prihrankov.

Čeprav je to eno od osnovnih dejstev v ekonomiji, pa redko kdo pomisli, kaj to pravzaprav pomeni. V resnici komercialne banke ustvarjajo denar za lasten profit, in one so tiste, ki v veliki meri odločajo koliko denarja bo ustvarjenega, kot tudi komu ga bodo posodile in za kakšne namene.

Denar je v gospodarstvu nujno potreben, razpoložljivost denarja omogoča ekonomsko aktivnost, in nasprotno, le-ta je lahko okrnjena, če ni dovolj denarja, ki bi omogočil menjave. Večja količina denarja v obtoku pa mora biti izravnana z večjo količino blaga ter storitev. Ustvarjanje denarja lahko postane problematično, če količina denarja narašča hitreje kot količina blaga in storitev, saj to vodi v inflacijo ali celo hiperinflacijo.

David Boyle, ki se s preučevanjem denarnega sistema in njegovih posledice ukvarja že leta, trdi da če je denar ustvarjen za špekuliranje, ali če ga banke ustvarjajo z zamahom pisala, ko ga posodijo kot dolg, obremenjen z obrestmi, bo to imelo inflatorni učinek. Kot primer navaja, da je količina denarja v obtoku v Veliki Britaniji od leta 1971, ko je znašala 31 milijard funtov, do leta 1996 narasla na 665 milijard funtov, kar je porast v višini 2.145% (Boyle, 2003).