Kmetijstvu je treba ob oskrbni omogočiti še razvoj drugih funkcij

Vir: razgledi.net
Avtor: Darja

Kmetijstvu je treba ob oskrbni omogočiti še razvoj drugih funkcij

EU v okviru skupne kmetijske politike vse bolj poudarja pomen razvoja podeželja in zanj namenja tudi več denarja. Zlasti Francozi pa v razpravah o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013 ne pozabijo povedati, da mora biti ena od prednostnih nalog EU v biti zagotovitev varne oskrbe s hrano za Evropejce. Slovenija ima v letošnjem proračunu za razvoj podeželja na voljo 149 milijonov evrov. Kakšne priložnosti vidi Kmetijsko-gozdarska zbornica kot panožna organizacija za kmetijstvo in gozdarstvo za razvoj podeželja, predvsem v povezavi s turizmom, izrabo obnovljivih virov energije?

»KGZS podpira razvoj slovenskega podeželja in podeželja, ki se mora razvijati skladno z razvojem urbanih središč. Kvaliteta življenja na urejenem podeželju ne sme zaostajati in prebivalci morajo imeti dostop do delovnih mest, infrastrukture, izobraževalnih ter institucij kulturnih prireditev … Če zasledujemo te cilje moramo v podeželje, ki samo nima take ekonomske moči, vlagati vsi prebivalci in to je bistvo EU politike razvoja podeželja. Kmetje in strokovne službe  ter preostali subjekti, pa moramo poskrbeti, da bodo vložena sredstva učinkovito zagotavljala skladen razvoj. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je s svojimi strokovnimi službami dokazuje, da lahko nudi kvaliteten servis kmetom. Tako z izobraževanjem kmetov vplivamo tudi na reševanje problemov, ki ste jih nakazali,« nam je pojasnila Ivana Bratož iz sektorja za odnose z javnostmi.

Kmetijski minister Milan Pogačnik razlaga, da neposredna plačila kmetom morajo ostati del evropske skupne kmetijske politike tudi po letu 2013, saj zlasti v primeru krize omogočajo kmetom stabilnost, hkrati pa je potrebno poskrbeti tudi za razvoj podeželja in druge ukrepe, ki lahko veliko pripomorejo k ohranjanju proizvodnje in »večnamenski funkciji kmetijstva«. Raba obnovljivih virov energije, kot je izraba sončne energije in raba biomase, je po ministrovih besedah v Sloveniji že zdaj predvidena v ukrepih na področju razvoja podeželja. Toda o ob tem tečejo razprave, ali si Slovenija lahko privošči pridobivanje energije iz biomase, če so osnova energetske rastline, ki rastejo na poljih, ki so hkrati namenjena proizvodnji hrane. »Pri nas je eden ključnih problemov namreč obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč, koliko kmetijske zemlje lahko uporabimo za energetske rastline,« pojasnjuje minister.

Kako v Sloveniji bolje izkoristiti možnosti za proizvodnjo lastne kakovostne hrane, pred kratkim je recimo celo ameriški New York Times objavil komentar, v katerem je izrazil skrb, ker svetovno oskrbo s hrano zaradi združevanja in povezovanja obvladuje zgolj še nekaj velikih družb, kar pomeni, da bo kmalu vse imelo enak okus. V slovenskih trgovinah, recimo, skoraj ni mogoče najti domače zelenjave in sadja, kar je na voljo, pa je običajno slabe kakovosti.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici kot panožni organizaciji kmetov se po besedah Ivane Bratož strinjajo, da je vprašanje samooskrbe vsekakor zelo pomembno vprašanje pretekle in tudi sedanje družbe. »Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije vseskozi poudarja pomen oskrbe prebivalcev z lokalno pridelanimi pridelki in proizvodi, nenazadnje zato tudi že leta vlagamo napor v promocijo kmetijskih pridelkov,« pravi in navaja akcije »Podeželje v mestu« in »Dobrote slovenskih kmetij«, pa tudi lastni razvoj integrirane pridelave in razvoj ekološke pridelave hrane v skladu s standardi EU.

»Da pa bi lahko slovenski kmetje zagotavljali visoko raven samooskrbe, moramo predvsem paziti na svoje proizvodne potenciale, zlasti kmetijska zemljišča, ki izginjajo zaradi pozidave ali gradnje cestne in druge infrastrukture. Pomembnost kmetijskih poklicev v družbi je nerazumljivo nizka, kar vpliva na odločanje mladih za te poklice, kar posledično pomeni tudi izgubljanje potencialov za pridelavo hrane, saj se nam obrobna zemljišča zaraščajo. Nenazadnje družba sprejema vedno strožjo okoljsko zakonodajo, kar je z vidika trajnostnega razvoja zelo pomembno. Pri tem vendar večkrat pozabljamo na zadovoljivo dolga obdobja prilaganja kmetij. Spremembe so velikokrat povezane z investicijami, za katere pa kmetijski sektor težko zagotavlja finančne vire. Pomemben vpliv imajo tudi naravne danosti, ki v Sloveniji zaradi svojih omejitev ne dovoljujejo hitrega povečanja proizvodnje,« pojasnjuje Bratoževa.

Evropska komisija je ravnokar objavila poročilo o izvajanju direktive o nitratih, v katerem ugotavlja, da so države članice težave z onesnaževanjem z nitrati zmanjšale predvsem na območjih, kjer so se kmetje odločili gnojevko uporabljati za proizvodnjo bioplina. Največ projektov, ko se več kmetov združi in dogradi bioplinarno, imajo po podatkih komisije v Španiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Uporaba gnojevke je po zagotovilih Milana Pogačnika v Sloveniji pod nadzorom, iz presežkov bi lahko pridobivali bioplin, a dodajati je recimo treba še koruzo, ki je tudi krmilo, zato je spet treba upoštevati omejen obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč.

Kako bi bilo mogoče letos, ko so lokalne volitve, izkoristiti priložnost in koncept razvoja podeželja spraviti na lokalno raven, v programe kandidatov in nato tudi poskrbeti za njihovo uresničevanje? Na Jesenicah bodo recimo za zagon podjetja za predelavo sveč porabili med 200 tisoč in 250 tisoč evrov, kar bi gotovo bil dosegljiv znesek za podoben obrat tudi za slovenske kmete, še posebej, če bi se jih za projekt odločilo več skupaj, če bi povezali različne panoge (turizem, energetika, ravnanje z odpadki, kmetijstvo). Kakšna je ocena Kmetijsko gozdarske zbornice oziroma kaj je po njeni oceni treba narediti, da bi se ljudje vendarle raje odločili za lastno dejavnost – kar nekaj uspešnih primerov, kot je recimo proizvodnja svojega posebnega sira iz lastnega mleka, je že na voljo -, namesto, da delajo v tovarni ali storitvenem sektorju za 500 evrov na mesec?

Ivana Bratož: »Vsekakor je poleg pogojev, ki jih lahko zagotavlja splošna družba pomembno tudi izobraževanje tako o bodočih razvojnih možnostih kmetov, kot tudi morebitnih kupcev, da se iz velikih trgovskih centrov preusmerijo v kupovanje lokalno pridelanih kmetijskih proizvodov.«