Vertikalna integracija, monopol in cena hrane

Povzeto po: Global Research; Anil Netto

Agroindustrija in koncentracije
-    Syngenta, Bayer, Monsanto, BASF, Dow and DuPont skupaj obvladujejo 85 odstotkov letnega prometa s pesticidi, ovrednotenega na 30 milijard dolarjev;
-    tri družbe (Cargill, Archer Daniels in Bunge) – kontrolirajo 90 odstotkov svetovne trgovine z žiti;
-    DuPont in Monsanto sta globalno dominantni družbi v trgovini s semeni;
-    enajst družb ima v rokah polovico svetovne prodaje semen, od tega je četrtina GS semen;

Vertikalna integracija
Vertikalna integracija označuje obliko kontrole podjetij v dobavni verigi. Vertikalno integrirana podjetja so v dobavni verigi  združeni preko skupnega lastnika. Navadno vsak član dobavne verige proizvaja drug proizvod ali (tržno-specifično) storitev in ti proizvodi se združujejo k zadovoljitvi skupne potrebe. Nasproten primer je horizontalna integracija. Na področju prehrane, to lahko vključuje tudi prevzemanje celotne prehranske dobavne verige od razvoja GS semen in prodaje semen kmetom pa vse do distribucije in prodaje prehranskih proizvodov v supermarketih in hipermarketih.
Bistvo te vertikale integracije je v povečevanju dobičkov, saj se dobiček ustvarja v vsaki od teh vmesnih faz in pa v veliki pogajalski moči lastnika vertikalno integriranih podjetij.

Vzrok za zaskrbljenost?
Eden izmed zaskbljenih glede vertikalne integracije in koncentracije kontrole celotnega trga s strani nekaj družb, je tudi Javier Souza Casadinho iz Centra za študije uporabnih tehnologij iz Argentine.  Casadino opozarja na transnacionalizacijo kapitala in kontrolo trga s strani nekaj  korporacij, ki:
»kupujejo podjetja, ki imajo potencial ustvarjanja dodane vrednosti. Prav tako vstopajo v pogodbena razmerja z proizvjalci hrane (kmetovalci), ki jim predpisujejo kaj bo proizvedeno, kako, od koga in za kakšno ceno in kakšno kvaliteto. Vertikalna integracija s strani velikih družb tako določa tudi kakšna tehnologija se bo uporabila pri proizvodnji hrane in te družbe so lahko iste, ki so lastniki predpisane tehnologije proizvodnje ali pa proizvajajo vhodne elemente, ki jih kmetovalci potrebujejo.«
Takšna integracija temelji na zakonih učinkovitosti, podobnih ekonomiji obsega, pri čemer jim pomaga tudi proces globalizacije, dodaja Antonio A. Tujan ml., direktor Ibon Fundacije, raziskovalne in izobraževalne institucije iz Quezona – Filipini, ki se je specializiral za področje socio-ekonomskih problemov:
»Svetovna ekonomija, v stanju kot je sedaj, favorizira nadnacionalke in velike korporacije, vertikalna integracija pa povečuje nečloveške in nemoralne prakse poslovanja. Integracija uničuje prosti trg, saj postaja čedalje bolj v rokah velikanov, ki so v položaju narekovanja dobičkov in diktiranja, kaj bo proizvedeno. Tako se trg spreminja v trg prodajalcev, pri čemer imajo potrošniki in kmetovalci malo ali nič izbire. Kmetovalci so prisiljeni sprejeti vse, kar se od njih zahteva, kot so semena in pesticidi. Demokratični trg je, nasprotno, trg potrošnikov.
Vertikalna integracija tudi restrukturira proizvodni proces in vodi v monokulture. Samozadostne družinske kmetije in individualne skupnosti so integrirane v korporacije s pomočjo proizvodnih in tržnih sporazumov, kar pa vodi v čedalje večjo odvisnost kmetovalcev od velikih korporacij  glede preskrbe z vhodnimi elementi. Sliši se učinkovito, a to uničuje demokracijo in resnični prosti trg, ki ga je moč najti na kmečkih sejmih, tržnicah (kjer so vsi enakovredni igralci).«

Zapiranje trga in višanje cen
Cilj vsakega podjetja , ki vstopa na trg, je povečevanje tržnega deleža in maksimiranje dobička. A v praksi se je pokazalo, da je dobro opraviti najprej prvo, nato pa šele drugo.

S kontrolo trga s strani velikih korporacij se čedalje bolj iztiska konkurenčna zmožnost manjših, kontrolira celotno dobavno verigo in ščiti svojo prevlado nad večmilijardnim tržiščem. Obenem se s pomočjo politik subvencij, odkupnih cen in finančnih pritiskov uničuje male kmetovalce in prevzema nadzor nad njihovimi zemljišči, ki so ključni dejavnik za proizvodnjo hrane. Z lastništvom zemljišč se obdži kontrola nad uporabljenimi vhodnimi elementi in višino odkupnih cen. Korporacije tako zaslužijo pri prodaji vhodnih elementov, obenem pa si zagotovijo nizke cene vhodnih elementov pri naslednji fazi predelave hrane in posledično dosegajo večje dobičke pri vsaki fazi predelave.

Konsolidacija, padanje konkurence v industriji in popolno obvladovanje tržišča s strani korporacij, pa bo slej ko prej privedlo do uresničevanja cilja maksimiranja dobičkov in posledično povišanja cen hrane.

2010 seed prices expected to increase
Monsanto to Charge as Much as 42% More for New Seeds
New evidence shows huge price rises for GM seed

Kot protiutež takšnemu sistemu so na voljo strategije trajnostnega in ekološkega kmetijstva, zmanjšane odvisnosti od velikih korporacij in njihovih vhodnih elementov ter ponovno prevzemanje nadzora nad semeni in uporabljeno tehnologijo.