Učinki GS hrane na zdravje živali (prevod)

Učinki GS hrane na zdravje živali (prevod)
Avtor: Rady Ananda
Vir: www.globalresearch.ca

V prvi in doslej najbolj obširni raziskavi glede učinkov gensko spremenjene hrane na zdravje sesalcev, so raziskovalci povezali poškodbe organov z uživanjem Monsantove GS koruze.

Vse tri variante GS koruze, Mon 810, Mon 863 and NK 603, so bile odobrene za potrošnjo s strani nacionalnih organov za prehransko varnost v ZDA, EU in še nekaj državah. S strani evropskih avtoritet je bilo leta 2005 objavljeno, da so zaupne raziskave podjetja Monsanto iz leta 2002 glede hranjenja podgan in so jih ti raziskovalci pregledali, ironično isti podatki, ki so jih uporabile avtoritete za odobritev.

Odbor za raziskave in informacije glede genskega inženiringa (Committee of Research and Information on Genetic Engineering - CRIIGEN) ter Univerzi Caena in Rouena so pregledali rezultate 90 dnevnih testov hranjenja podgan s gensko spremenjenemi vrstami koruze - Mon 810, Mon 863, ki proizvajata insekticid in na Roundup® herbicid odporno vrsto NK 603.

Pri tem je bilo ugotovljeno, da podatki »jasno kažejo na škodljive učinke na jetra in ledvice, ki v telesu skrbita za razstrupljanje, kakor tudi različne stopnje poškodb srca, nadledvičnih žlez, vranice in hemofiličnega sistema,« je povedal Gilles-Eric Séralini, molekularni biolog na Univerzi v Caenu.

Čeprav so bile ugotovljene različne stopnje učinkovanja teh treh koruz na vitalne organe, pa novejša raziskava iz leta 2009 kaže specifične učinke povezane z uživanjem vsake posamezne GS koruze, diferencirane po spolu in količini. Njihova študija je bila objavljena v decembrski izdaji International Journal of Biological Sciences(IJBS). Ta novejša študija je skladna s CRIIGENovo analizo iz leta 2007 glede Mon 863, objavljeno v Environmental Contamination and Toxicology, z uporabo istih podatkov.

Monsanto je zavrnil zaključke iz leta 2007, izjavljujoč:

“Analize teh avtorjev niso skladne s tradicionalno sprejemljivimi toksikološkimi praksami glede rabe podganjih toksikoloških podatkov za analize.”

[Glej tudi Doull J, Gaylor D, Greim HA, et al. “Report of an expert panel on the reanalysis by Séralini et al. (2007) of a 90-day study conducted by Monsanto in support of the safety of a genetically modified corn variety (MON 863).” Food Chem Toxicol. 2007; 45:2073-2085.]

Séralini razloži, da je njihova študija obširnejša od Monsantove analize, saj raziskuje tudi učinke na zdravje sesalcev glede na spol , ki so jo Doull, et al. ignorirali:

“Naša študija nasprotuje Monsantovi, ker le-ta sistematično zanemarja  precejšnje zdravstvene učinke pri sesalcih gede na to, ali gre za samce ali samice, ki se prehranjujejo z GSO; ali glede na količino. To je zelo resna napaka, ki ima lahko hude posledice za zdravje ljudi. To je glavni zaključek naše raziskave, edine, ki je ponovno pregledala Monsantove podatke.”

Ostali problemi z Monsantovimi zaključki

Za varstvena testiranja glede zdravil ali pesticidov, se kot standardni protokol uporabljajo tri vrste sesalcev. Raziskave, ki so bile uporabljene kot podlaga za sprejem te hrane za varno s strani večih držav, pa so uporabile le podgane.

Kronične težave se redko pokažejo v roku 90 dni; večinoma naj bi taki testi potekali do dveh let. Testi, ki “trajajo več kot tri mesece, dajejo več možnosti za odkritje metaboličnih, živčnih, imunskih ali rakastih obolenj, ” je napisal Séralini, et al. ovržbi Doulla. [Glej “How Subchronic and Chronic Health Effects can be Neglected for GMOs, Pesticides or Chemicals.” IJBS; 2009; 5(5):438-443.]

Dodatno je Monsantova analiza primerjala nepovezane prehranjevalne skupine, kar je zameglilo rezultate. Ovržba iz junija 2009 razlaga, “z namenom izolacije učinkov sprememb zaradi GS od drugih spremenljivk, je edino veljavno, da se primerja GSO … z njegovim ne-GSO ekvivalentom enakega genotipa.”

Raziskovalci zaključijo, da podatki iz vseh treh GSO študij razkrivajo nove grožnje pesticidnih ostankov v hrani in krmi, ki lahko predstavljajo resno zdravstveno grožno za tiste, ki jo uživajo.

Pozvali so k “takojšnji prepovedi uvoza in gojenja teh GSO in močno priporočajo dodatne dolgotrajnejše (do dveh let) in večgeneracijske študije prehranjevanja živali - vsaj treh različnih vrst, kar bi dalo dobre znanstvene podatke glede akutnih in kroničnih tokičnih učinkih GS rastlin, krme in hrane.”

Zdravje ljudi je nam razumljivo najpomembnejše, a ekološki učinki so prav tako v igri. 99 odstotkov GS rastlin so ali odporne ali pa proizvajajo insekticide. To je lahko razlog za kolaps čebeljih rojev in masivnih poginov metuljev. Če GS organizmi uničujejo opraševalce, so še veliko večja grožnja, kot pa jo predstavljajo za zdravje ljudi in drugih sesalcev.

Dodaten vir: www.dnevnik.si