Kopenhagen in PR

Velika pričakovanja, ničen rezultat. Takšen bi bil hiter komentar k propadu pogajanj nedavne konference o podnebnih spremembah. Organiziranost in zastavitev celotnih poganj so bila, sodeč po odzivih nekaterih delegacij, zelo slabo pripravljena.

Podnebni vrh v Koebenhavnu je sicer tarča ostrih kritik. Ruska delegacija je danes ocenila, da je eden najmanj uspešnih sploh. “Žal je bil vrh organiziran tako, da je dogovor postal problematičen,” je dejal član ruske delegacije. “Dejansko na vrhu sodeluje samo 20 držav,” je še menil.

Komentator BBC, ki pokriva vrh v Koebenhavnu, pa ugotavlja: “Poročal sem že z vrhov EU in Nata, Commonwealtha in ZN, ampak nikoli še nisem doživel ničesar niti približno podobnega vrhu v Koebenhavnu.”

Kako je možno, da je konferenca, ki naj bi reševala planet in prihodnost, slabo organizirana in slabo pripravljena? Ni bilo dovolj časa za priprave? Financ? Volje, četudi se gre “za življenje ali smrt”, kot je bilo marsikje prestavljeno v medijih?

Kot pravi Kajfež Bogatajeva, so tipične reakcije družbe na klimatske spremembe:

• DVOM – pri nas je varno, zato nenazadnje tu tudi živimo
• ZANIKANJE - klimatske spremembe ne bodo hude; ne bodo prizadele ravno nas; do okolja smo prijazni; ni razlogov za skrbi
• OBTOŽBE - za klimatska dogajanja so krivi drugi, ne mi in zato naj drugi problem tudi rešujejo
• ZAHTEVE - država naj že vendar ukrepa; zakaj to že zdavnaj ni storila, od nje kot davkoplačevalci to upravičeno pričakujemo

V kateri fazi smo trenutno, se ve.

CO2 – upravičen/priročen

Koliko je CO2 res kriv za globalno segrevanje? Je zreduciranost problema toplogrednih plinov le na CO2 upravičena ali le priročna?

Za hec vzemimo na primer bakterijo Pseudmonas syringae.

Bakterija Pseudmonas syringae je bila v sredini 90-tih prejšnjega stoletja predvidena za poskus, kako koristni so GSO. Ta bakterija živi na območjih z zmernim podnebjem po vsem svetu, ima pa edinstveno lastnost - sposobnost za tvorjenje ledenih kristalov. “Problem” (oz. blagoslov) z njo je v tem, ker se pritrdi na rastline in ustvarja ledene kristale - zmrzal. In z genetiko so hoteli (na kalifornijski fakulteti) to spremeniti tako, da ta lastnost odpade in je manj škode zaradi zmrzali. In seveda patentirati, narediti škropivo s proti-genom in spustiti v okolje. Ni zmrzali.
Vendar so se oglasili znanstveniki iz NOAAL (National Oceanic and Atmosferic Administration Laboratory) in drugi in dejali, da ima ta majcena bakterija ključno vlogo pri sprožanju padavin.
Airborne Bacteria Make It Rain, Researchers Find
Biotechnology and the Biosphere - Odum
Na kalifornijski univerzi so potem tudi priznali, da “so te bakterije morda ključnega pomena za klimatološke raziskave.”
Methods of preventing Frost injury - Lindow, str.332

Vendar štetje bakterij na vrtu ni tako enostavno opravilo kot je to v primeru emisij CO2, ki je merljiva zadeva, za dodatek pa ga mi proizvajamo, rastline pa porabljajo. Torej je možno s človeškim poseganjem in ukrepi vplivati na “aktivo” (nas) in “pasivo” (rastline). In dobimo osnovo trgovalnega sistema. Seveda s posrednikom, ki ob tem ne bo revež.

Drama – ustvarjanje velikega problema

Čemu torej tolikšno dramatiziranje, ustvarjanje velikih pričakovanj, ves pomp in drama v medijih? Tolikšno dramatiziranje je bilo v zadnjem času zaslediti še pri eni stvari - pandemiji prašičje gripe. Ta drama se je do sedaj izkazala za pretirano. Farmacija je ob tem dobro zaslužila, obenem pa si pripravila teren za lažje uvajanje netestiranih “zdravil” na trg.

Farmacija in podnebje imata skupno to, da brez znanstvenikov ne gre. In poleg tega seveda interese. Velike interese. Big business. Če je v interesu farmacije prodaja čimvečje količine zdravil (kar jim je tudi uspelo), ne verjamem, da so pri izbiri metod kaj precej izbirčni ali etični.  Svet Evrope bo tako preiskoval prepletenost farmacevtskih družb in uradnih institucij in znanstvenikov.
Ali BigB vpliva tudi na znanstveno srenjo na področju podnebja in njen “konsenz”? Če so interesi dovolj veliki…

“Only a crisis - actual or perceived - produces real change” - Milton Friedman

Če pogledamo tipične reakcije družbe po Kajfež-Bogatajevi, smo v fazi obtožb. Vprašanje koliko nam manjka do faze zahtev. Eno leto, dve, pet? Do tedaj se bo nadaljevalo medijsko “pumpanje” problema v katastrofo, in načrtna? neorganizirnost in miniranje pogajanj; ki za rešitev problema potrebuje “ultimativno rešitev” (in po vsej verjetnosti tudi največja žrtvovanja s strani navadnih ljudi).
Kakšna bo ta “rešitev”? Bomo morali pristati na obdavčevanje na osebni ravni (poleg nepremičnin, avtomobilov, tovarn, zemlje, pridelkov etc.)? Davki na dihanje?

Onesnaženja je veliko. Dejstvo. Izpostavljanje CO2 kot edini problem je nesmisel. Veliko je drugih prioritetnih področij, ki bi zahtevali reševanje – skrb za čiste vodne vire, čisti zrak, kmetijstvo in pesticidi, prehranska samooskrbe, ekološko kmetijstvo, trajnostni razvoj…

Dramatiziranje se bo nadaljevalo - velike rešitve pač potrebujejo velike probleme. Drugače si velike medijske pozornosti in neorganiziranost konference (kot da ne bi hoteli rešitve) ne morem razlagati. V skladu z tipičnimi reakcijami se še čaka na zahteve ljudstva po rešitvi, medtem pa PR stroj dela s polno paro. Podnebne spremembe zaenkrat še niso dovolj velik problem.