Monsantovi semenski posli razkriti (prevod)

Ko bo GSO tehnologija zelo razširjena, se zna zgoditi, da se bo cena semen zelo povečala. In potem ne bo problem niti plačevanje odškodnin ekološkim kmetom za kontaminacijo. Zna biti tudi, da bo potrebno ekološke pridelke gojiti v zaščitenih gredah, da se pridelki ne bodo kontaminirali. Ali pa še ta hec, da bo potrebno plačati licenčnino zaradi vsebnosti biotech genov v ekoloških pridelkih. Ki bi bila seveda večja od odškodnine zaradi kontaminacije. Hec na kubik.

AP IMPACT: Zaupni dokumenti razkrivajo podrobnosti Monsantove semenske prevlade in povečujejo monopolne strahove - Christopher Leonard, AP

Tajne pogodbe razkrivajo podrobnosti Monsantovih poslovnih praks in kako največja semenska družba na svetu iztiska konkurente, kontrolira manjša semenska podjetja in ščiti svojo prevlado nad večmilijardnim trgom gensko spremenjenih organizmov, je odkrila preiskava družbe Associated Press. Sodeč po pregledu večih licenčnih pogodb Monsanta in opravljenih številnih intervjujih s sogovorniki iz semenske industrije, kmetijstva in pravnimi strokovnjaki, družba Monsanto uporablja svoj širok vpliv za kontroliranje novih biotehnoloških podjetij in njihov dostop do trgov, saj so Monsantovi patentirani geni vstavljeni v cca. 95% vse soje in 80% vse koruze, ki se gojita v ZDA.

Padanje konkurence v semenski industriji bi lahko privedlo do vala povišanja cen, ki bo pritekel do vsake družinske mize. To je zato, ker so po vsej verjetnosti kosmiči, ki ste jih jedli za zatrk, soda, ki ste jo pili pri kosilu in goveja omaka pri večerji, vsi izdelani iz gensko spremenjenih rastlin družbe Monsanto.

Monsantove metode so podrobno opisane v seriji zaupnih komercialnih licenčnih dogovorih, pridobljenih s strani AP. Pogodbe, dolge tudi 30 strani, vključujejo osnovne termine prodaje GS pridelkov, odpornih na njihov Roundup herbicid, skupaj z krajšimi dodatnimi dogovori o novih proizvodih družbe in drugimi pogodbenimi določili. Družba je uporabila te dogovore za širitev svoje tehnologije – s tem, da je dala 200 manjšim podjetjem pravico vnašanja Monsantovih genov v svoje podvrste koruze in soje. Vendar, kot AP ugotavlja, Monsantovi geni niso zastonj, dodatnih “zank” pa tudi ne manjka. Na primer, eno izmed določil pogodb prepoveduje neodvisnim družbam gojenje rastlin, ki imajo Mosantove gene in gene katerekoli druge konkurenčne družbe, brez njihovega pisnega dovoljenja – kar daje družbi sposobnost učinkovitega izločanja konkurenčnih podjetij, da bi razvijala svoje rastline na osnovi širokega asortimana GS rastlin v ZDA, ki že imajo Monsantove gene. Poslovne prakse in licenčni dogovori podjetja Monsanto so v preiskavi s strani ameriškega Ministrstva za pravosodje in dveh državnih tožilcev, ki raziskujeta, ali njihove prakse nasprotujejo protimonopolnim zakonom. Te prakse so tudi bistvo dveh civilnih protimonopolnih tožb proti Monsantu s strani konkurence, vključujoč tožbo vloženo s strani Sygente AG, ki je bila poravnana z dogovorom, in še potekajoča tožba DuPonta kot odgovor Monsantove tožbe.

Agroindustrijski velikan iz predmestja St.Louisa pravi, da ni storil nič narobe. “Ne verjamemo, da obstaja kakršnakoli osnova za trditve glede naših licenčnih dogovorov ali glede njihovih določil,” je povedal predstavnik družbe Lee Quarles. Dodal je, da ne more komentirati specifičnih določil dogovorov, ker so zaupna in objekt posameznih pogajanj. “Naš pristop k licenciranju z mnogimi družbami je konkurenčno spodbuden in je omogočil stotinam semenskim podjetjem, vključno z našimi glavnimi tekmeci, povečanje ponudbe za kmetovalce z tisoči novih semen,” je dodal Quarles.

Prednosti Monsantove tehnologije so mnoge, a nekateri tekmeci in manjši semenski ponudniki trdijo, da se podjetje poslužuje taktik premoči, da bi si povečala svoj nadzor. “Mislimo, da ima Monsanto nadzor celo nad 90% genetike semen. Takšna stopnja nadzora je skoraj neverjetna, ” je povedal Neil Harl, kmetijski ekonomist na Univerzi v Iowi, ki proučuje semensko industrijo že desetletja. “Višek vse te kontrole Monsanta pa je možnost povečevanja cen na dolgi rok. In to smo videli zadnjih pet let, konca pa ni videti.”

V razpravi gre za vprašanje, koliko moči ima lahko ena družba nad semeni, osnovo svetovne prehranske preskrbe. Brez ostre konkurence bi lahko Monsanto dvignil svoje cene po želji, kar bi posledično povečalo cene vse od živilske krme do kruha in piškotov. Cene semen se že dvigujejo. Monsanto je povišal cene nekaterih koruznih semen v lanskem letu za 25%, z dodatnim načrtovanim povišanjem koruznih semen v letu 2010 za 7%. Monsantovim sojinim semenom se je cena v preteklem letu povišala za 28% in bo enaka ali višja do 6% v letu 2010, je povedala predstavnica družbe Kelli Powers.

Monsantova široka raba licenčnih dogovorov je omogočila  njegovim biotehnološkim proizvodom postati ena izmed najbolj široko in hitro  uporabljenih tehnologij v zgodovini kmetijstva. Ko danes kmet kupi vrečo semen s čudnimi imeni znamk, kot so AgVenture ali M-Pride Genetics, pravzaprav plačujejo Monsantove licenčne proizvode.

Eno izmed mnogih določil v licenčnih dogovorih je prepoved mešanja genov – oz. “zlaganje” v terminu industrije – ki povečuejo moč družbe. Drugo določilo je verjetno pomagalo Monsantu kupiti 24 neodvisnih semenskih podjetij v zadnjih nekaj letih: ta dogovor o koruzi pravi, da če majhno podjetje zamenja lastništvo, se zaloge z Monsantovimi proizvodi “nemudoma uničijo.” Še eno določilo iz pogodb v začetku desetletja – glede rabatov – prav tako pomagajo pojasniti Monsantovo visoko rast, ko je izdajal nove in nove proizvode. Ena pogodba je dala neodvisni semenski družbi visoke popuste, če se družba zaveže, da bo 70% asortimana koruznih zalog iz Monsantovih proizvodov. V svoji tožbi iz leta 2004, je družba Sygenta imenovala te popuste družbe Monsanto “kampanja požgana zemlja” z namenom preprečevanja Sygenti dostop do trgov. Quarles je zatrdil, da so bili popusti uporabljeni z namenom podpore semenskim podjetjem, ker je bila tehnologija nova in je kmetovalci niso bili vajeni. Sedaj, ko so proizvodi razširjeni, je družba ukinila popuste.

S strani AP pregledane pogodbe prepovedujejo semenskim podjetjem razpravljanje o določilih pogodbe, v primeru prekršitve pa ima Monsanto pravico prekinitve pogodbe in uničenja vse zaloge semenskega podjetja. Thomas Terral, izvršni direktor družbe Terral Seed iz Louisiane je nedavno zavrnil Monsantovo pogodbo zaradi prevelikih omejitev v njegovem poslovanju. Terral Seed podjetje je zavrnilo prošnjo AP-ja, da pošlje kopijo nepodpisane pogodbe ali sploh se pogovarja o vsebini pogodbe, saj se boji maščevanja Monsanta in prekinitve drugih pogodb s to družbo. “Bil bi tako omejen pri tem, kar delam, da ne bi imel za nikogar drugega nobene vrednosti več,” je povedal. “Edini, za katerega bi še imel vrednost, je Monsanto, in še naprej bi jim moral plačevati milijonske zneske.”

Neodvisne semenske družbe bi lahko prekinile pogodbe z Monsantom in se vrnile k prodajanju običajnih semen, vendar se pojavlja tveganje finančnega propada. Njihov Roundup Ready gen je v zadnjem desetletju postal standard v industriji, in majhna podjetja se bojijo izgube strank, če se ločijo od njih. Prav tako lahko preteče veliko let gojenja in investicij, da bi zmešali Monsantove gene v proizvodnjo linijo podjetja, zato lahko ločitev od teh genov postane precej draga zadeva.

Predsednik in izvršni direktor Monsanta, Hugh Grant, je  investicijskim analitikom med konferenco letošnjo jesen dejal, da so povečanja cen upravičena zaradi večje produktivnosti in višjih donosov teh semen. Vendar so zadnja povečanja cen vseeno težko prebavljiva za kmete. “To je tako, kot bi bil oškodovan zaradi slabega vremena in s tem izpada določenega dela pridelka. To le pomeni, da imam na koncu manj,” je povedal Markus Reinke, pridelovalec koruze in soje blizu Concordie. “Lahko nam zaračunajo, ker to lahko storijo in jim nič ne moremo. Mi kmetovalci pa se lahko le pritožujemo, zmajemo z glavo in delamo naprej.”

Tudi druge družbe so sledile zgledu Monsanta in v svoje pogodbe vključile omejitvena določila, vendar njihovi proizvodi prodirajo le v manjše segmente ameriškega semenskega trga. Monsantov RoundUp Ready gen pa je razširjen v tako širokem področju rastlin, da imajo lahko spremembe v določilih pogodb ogromen učinek na pravila igre na trgu.

Monsanto je bil le pred 12.leti nišni igralec v semenskih poslih. Zrastel je v velikana zaslužujoč njegovim inovacijam in agresivne uporabe patentnih zakonov. Začelo se je z znanostjo, ko je Monsanto leta 1996 predstavil prvo gensko spremenjeno vrsto soje. RoundUp Ready rastline so bile odporne proti herbicidu, kar je dovoljevalo kmetom uporabo tega sredstva po potrebi, in ne več s potrebnim čakanjem na zadostno velikost pridelka, da bi le-te lahko zdržale obdelavo. Družba je kmalu izdala še druge gensko spremenjene pridelke, kot so koruzne rastline z vsebnostjo naravnega pesticida, ki odganja hrošče. Medtem, ko je Monsanto imel “blockbuster” proizvode, še ni imel dobrih temeljev v industriji semen, ki jo je sestavljalo na stotine majhnih podjetij, ki so oskrbovala kmete. Tu so se uporabile pravne inovacije, ko je Monsanto postal prvi s pravno zaščito svojih genov in pridobil pravico strogega nadzora nad tem, kako se jih uporablja. Ta nadzor je dovoljeval razširitev tehnologije preko licenčnih dogovorov, z oblikovanjem trga okoli sebe.

V 70.letih prejšnjega stoletja, so javne univerze razvile nove sorte koruze in soje, ki so bili odpornejši proti škodljivcem. Majhna semenska podjetja so dobile ta semena poceni in so jih lahko vključila v razvojno linijo še izboljšanih rastlin brez posebnih omejitev. Vendar so pogodbe Monsantu dale kontrolo nad mešanjem večih biotehnoloških sort v rastline. Omejitve so veljavne celo za raziskovalce javnih ustanov. Roger Boerma, raziskovalni profesor na Univerzi Georgie, razvija posebne sorte soje, ki dobro uspevajo v jugovzhodnih državah, vendar je njegovo trenutno raziskovanje vpleteno v takšne omejitve s strani Monsanta in njegovih konkurentov. “Del našega življenja je postalo neverjeteno težko in izzivalno,” je povedal Boema. Pravila lahko prav tako prepovedo raziskovanje. Boema je ustavil raziskave na liniji novih vrst soje, ki vsebuje gen Monsantovega konkurenta, ko je izvedel, da ne bo odobrena, če je ne bo možno mešati z Monsantovim Roundup Ready genom. Boema je dejal, da ni razmišljal o spraševanju Monsanta za dovoljenje mešanja njegove sorte in sorte Monsantovega konkurenta.

Quarles je opozoril na to, da je Monsanto podpisal dogovore z večimi družbami z dovoljenjem “zlaganja” svojih sort z Monsantovimi. Za primer: po tem, ko je Sygenta pristala na poravnavo v tožbi, sta obe družbi zastavili široko sodelovanje na licenčnem področju. Ob tem dajejo patentne pravice Monsantu moč narekovanja neodvisnim družbam, kako lahko uporabljajo njegove sorte, je povedal Quarles. “Prosimo, imejte tudi v mislih, da kot razvijalec intelektualnih pravic, imamo pravico določiti kdo dobi pravico uporabe naše tehnologije in za kakšen namen,” je dodal.

Monsantovo določilo o uničenju zalog za podjetja, ki želijo menjati lastnika, je preprečilo Du Pontu in drugim velikim korporacijam konkurenčno obnašanje proti Monsantum, ko je kupil kar nekaj manjših semenskih podjetij, je dejal David Boies, odvetnik DuPonta. Protiponudbe s strani družb kot je DuPont bi lahko nakupe majhnih semenskih podjetij zelo podražilo. Vendar je to pogodbeno določilo preprečilo ponudbene vojne, sodeč po mnenju družbe DuPont.
“Če neodvisno semensko podjetje izgublja svojo licenco in mora uničiti svoja semena, v bistvu zaradi tega določila ne bodo imeli kaj prodati,” je deja Boies. “Zahteva je, da se uniči stvari– za katere so plačali — če se prodajo konkurenci. To je točno takšna omejitev za konkurenčno izbiro, ki jo protimonopolni zakon prepoveduje.” Quarles je dejal, da nekatere pogodbe pustijo podjetjem prodajo svojega inventarja določen čas, namesto zahteve po takojšnjem uničenju zalog. Tem podjetjem prav tako ni potrebno plačati licenčnine za vreče semen, ki so jih uničili. “Enostavno povedano, to je bil ukrep za povečevanje uporabe nove tehnologije,” je povedal.

Nekateri lastniki neodvisnih semenskih podjetij pravijo, da se počutijo čedalje bolj stisnjene, medtem ko Monsanto cementira svojo vodilno vlogo v tej industriji. “Oni imajo kapital, oni imajo sredstva, imajo v lasti številna podjetja, in kupuje jih še več. Mi smo majhno mesto, oni Wall Street,” je dejal Bill Cook, solastnik podjetja M-Pride Genetics in Garden City, ki prav tako ni bil voljan pokazati pogodbe ali se pogovarjati o njej. “Izredno težko je ostati konkurenčen v takšnem okolju proti podjetjem kot je Monsanto.”

Vir: AP INVESTIGATION: Monsanto seed biz role revealed