V trgovskih centrih je vse več ponarejenih živil

V trgovskih centrih je vse več ponarejenih živil
Vir: razgledi.net
Avtor: Darja

Kozice, ki so v resnici stisnjene beljakovine iz rib in samo zgledajo kot kozice, ponarejen sir in šunko, ponarejen pesto, vanilijev sladoled s sintetičnim nadomestkom vanilije, čokoladne kekse brez čokolade so predstavniki nemških potrošniških organizacij odkrili na policah v trgovskih centrih. Zaskrbljeni ugotavljajo, da živilska podjetja vse bolj varčujejo pri originalnih sestavinah in potrošnikom podtikajo ponaredke. Silke Schwartau iz potrošniške organizacije Hambrug je za Spiegel povedala, da ni več dovolj paziti le na ponarejen sir in šunko, da niso ponarejena le poceni živila, ampak tudi draga hrana z blagovnimi znamkami.

Med ponaredki so našli tudi biološki kruh od družbe Proback, v katerem je samo 60 odstotkov polnozrnate moke, čeprav bi je v skladu s pravili moralo biti 90 odstotkov. Da prevara s pšenično moko ne bi bila takoj vidna, kruhu preprosto primešajo sirup iz ječmenovega slada.

Na svoji spletni strani potrošniška organizacija Hamburg sproti dopolnjuje seznam ponaredkov, ki jih odkrije. Kdor pri nakupovanju gleda le na imena in na slike s sočnimi zrezki, se vse pogosto ujame v past, opozarja Silke Schwartau. To je zavajanje potrošnikov, kajti na prvi pogled ni mogoče opaziti, da ne gre za prave kozice, ampak za ponaredke, da v japonskih oreščkih wasabi ni japonskega hrena (wasabi), ampak arome, barvila in drugi nadomestki. Prav tako lahko le potrošnik, ki gre natančno brat droben tisk na etiketi, opazi, da v mini keksih znamke bolde od proizvajalca Delacre ni čokolade, ampak le cenen ponaredek čokolade.

Na to, da na embalaži vse piše, se izgovarjajo v družbah, ki te ponaredke proizvajajo. Na embalaži od oreščkov wasabi recimo “natančno piše, da imajo okus po wasabiju oziroma japonskem hrenu”. Ker ni izrecno navedeno, da vsebujejo wasabi, je deklaracija v skladu s predpisi s področja označevanja živil. Proizvajalci se prav tako izgovarjajo, da se potrošnik lahko sam prosto odloči, ali bo kupil dražji original ali cenejši ponaredek. Za potrošnika je pomembna cena, zato mu ponujajo tudi živila po ugodnejši ceni, svoje ravnanje prav tako upravičeujejo v živilskih podjetjih.

Ravno to je nevarno, opozarjajo v organizacijah za varstvo potrošnikov. Več kot je na trgu poceni ponaredkov, manj konkurenčni so s svojimi cenami in ponudbo proizvajalci živil z originalnimi in kakovostnimi sestavinami. Zaradi tega bi bilo treba poostriti predpise za označevanje živil in tako poskrbeti za večjo varstvo potrošnikov.

V Foodwatch zahtevajo, da je treba proizvajalce živil, ki potrošnike zavajajo s ponaredki - ponarejeni sir naredijo namesto iz mleka iz rastlinskih maščob, beljakovin in arom, ponarejeno šunko pa zmešajo iz majhneih koščkov mesa, tudi manj vrednega, snovi za zgostitev, želatine in veziv -, javno objaviti, da se ve, kdo goljufa. Podatke o ponarejeni šunki v Foodwatch zbirajo že 15 let. Od leta 1993 do zdaj se je delež mesa v njej zmanjšal z 82 na manj kot 50 odstotkov, v letu 2007 so odkrili celo ponaredek z zgolj 38 odstotki mesa. Bavarski urad za zdravje je zgolj ugotovil, da je ponaredek v primerjavi z originalno šunko bolj “elastičen in gumijast”, bistveno drugačen je tudi njegov okus in vonj.

V Foodwatch pravijo, da se oblast obnaša enako kot policija, ki bi objavila, da je na trgu veliko ponarejenega denarja, namesto, da bi ga umaknila iz prometa, bi državljanom samo pojasnila, kako ponaredke lahko prepoznajo.

Eden najbolj znanih nemških kuharjev Vincent Klink potrošnikom svetuje, naj gredo na tržnico, v manjše mesnice in prodajalne, kjer lastniki še sami stojijo za pultom in vedo, kaj prodajajo, kaj je dobra hrana. To so ljudje, ki so za blago, ki ga prodajajo še odgovorni, zato jim ga lahko vrnemo, če je kaj narobe.