Vsi enaki, vsi v čredi Slovenci in negativna selekcija
Vir: Delo, Sobotna priloga
Avtor: Miha Mazzini
Če bi moral našteti tisto, kar Slovenijo najbolj tlači v godljo, bi poleg nerazumevanja koncepta pravne države najvišje uvrstil negativno selekcijo, s katero zatiramo in preganjamo sposobne ter podpiramo kilave. Poglejmo pobliže, kako jo prakticiramo.
Naj začnem z osebno prigodo. Točno se spomnim trenutka in oseb v njem: pred skoraj dvema desetletjema je film Operacija Cartier dobil evropsko nagrado, z režiserjem Miranom Zupaničem sva jo prevzela. Poslavljava se od podeljevalca, enega od šefov angleškega BBC-ja, ki reče: »Zdaj pa hitro domov, vaju že čakajo novi projekti!« Z Miranom se spogledava in komaj zadrživa smeh. Češ, kaj kvasi ta tip! Podeljevalec zbegan. Droben trenutek, ki takoj izgine v rokovanju. Hkrati tako značilen: trk različnih kultur, osnovnih programiranj, ki se v človeku izvedejo predvsem do petega leta starosti in zaradi tega postanejo tako običajna, da jih niti ne opazimo, ko upravljajo naša življenja. Anglež prepričan, da zmagovalca morajo čakati novi filmi, slovenskima avtorjema jasno, da sta oplela. Kakšna razlika med pogledi na svet! In res: RTV nikoli več ni posnela kakega mojega scenarija. Nekaj let kasneje me je na cesti srečal eden od RTV odgovornih in mi pojasnil: »Gospod Mazzini, vi ste že s prvim scenarijem dokazali, da ste sposobni. Mi pa moramo dati priložnosti tudi drugim! Smo pač le javna ustanova, veste.«
Na Magistratu se je naselil roj čebel Pred Mestno hišo v Ljubljani so mimoidoči na klopci opazili roj čebel. Za komentar smo povprašali Čebelarsko zvezo Slovenije, kjer so dejali, da ne gre za navadni, temveč za protestni roj čebel.
Ljubljana - Pred Mestno hišo v Ljubljani se je na klopco naselil velik roj čebel. Nenavaden prizor je zbudil veliko zanimanja mimoidočih, zato smo za komentar povprašali Marka Borka s Čebelarske zveze Slovenije.
“Na Čebelarski zvezi Slovenije smo prepričani, da v tem primeru ne gre za čisto navaden roj, ampak za protestni čebelji roj, ki bi rad slovenski javnosti sporočil, da ljudje s svojim nevestnim ravnanjem ne smemo več ogrožati čebel, ampak jih moramo pomagati ohraniti,” je povedal Borko.
Mesna industrija v EU ne bo smela uporabljati trombina oziroma encima za lepljenje mesa, so s tesno večino glasov odločili poslanci evropskega parlamenta. Prevladalo je mnenje, da bi bila uporaba tega »lepila« prevara za potrošnike, tudi zdravstveno vprašljiva, neokusno bi bilo, če bi proizvajalci potrošnikom smeli začeti prodajati salame iz ostankov mesa. Evropska komisija je podpirala dovolitev uporabe trombina, kar je seveda zahtevala mesna industrija.
Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli je pred glasovanjem poslance prepričeval, naj predlog sprejmejo, ker trombin za zdravje potrošnikov ni škodljiv. Predlog je kljub temu padel, saj so poslanci političnih skupin zelenih in socialistov zbrali dovolj glasov za veto. Predsednik odbora za okolje Jo Leinen (socialisti) je povedal, da morajo potrošniki vedeti, ali kupujejo zrezek ali šunko, ne pa le kose mesa, ki so zlepljeni skupaj.
Industriji kmetijske genske tehnologije je dovoljena neprimerljiva oblast nad uporabo semen. Podjetja še vedno omejujejo raziskave gensko spremenjenih rastlin
Kmetje dandanes ne morejo le enostavno kupiti vreče GS semen podjetij Monsanto, Syngenta ali DuPont. Namesto tega sklepajo t.i. “tehnološko/skrbniške” sporazume (Technology/Stewardship Agreements) s proizvajalci semen, pri čemer drobni tisk med drugim določa tudi pogoje, pod katerimi se lahko seme uporablja, kje ga je dovoljeno gojiti, kje se ga lahko prodaja, ter znamko herbicidov, ki jo lahko uporabljajo. Ta t.i. “bag-tag” sporazum prav tako izrecno omejuje kakršnokoli uporabo semena za raziskovalne namene.
… Prvi mož SAZU se je strinjal s srbskimi akademiki, da pomeni nanotehnologija tveganje za človekovo zdravje, da farmacevtska industrija v prvi vrsti sledi dobičku in da je izjemnega pomena bioetika. Trontelj je poudaril, da mora imeti družba nadzor nad znanostjo, da je tveganje še sprejemljivo. Sklenil je, da si družba ne more privoščiti, da bi dala znanosti povsem proste roke.
“Ne streljajte znanstvenih kurirjev” Brezobiren napad agro-biotehnološkega lobija na francoskega profesorja, ki prinaša zgodnja opozorila
14. maj 2010 – Na Inštitutu za trajnostni razvoj opozarjamo na možnost podpisa javnega pisma podpore dr. Gilles-Ericu Séraliniju iz Univerze v Caenu (Francija) in njegovim sodelavcem, ki so tarče hudega napada s strani predstavnikov agro-biotehnološke industrije in z njo povezanih znanstvenikov. Pismo sta ta teden objavili organizaciji French Fondation Citoyennes (FSC)(1) in Evropska mreža znanstvenikov za družbeno in okoljsko odgovornost (ENSSER)(2).
Pismo je že podpisalo prek 250 znanstvenikov iz 20 držav. V njem branijo načela spoštljive znanstvene kritike in rabe mnogovrstnih izvedenskih mnenj o takšnih občutljivih, kompleksnih in potencialno nepopravljivih zadevah, kot so učinki sproščanja GS organizmov v okolje. Mnogi izmed njih so dodali svoje osebne pripombe, kot npr. zasl. prof. Ernst Ulrich von Weizsäcker iz nemške Univerze Duisburg-Essen, ki je pripomnil: “Ko sem pregledal publikacije in rezultate prof. Séralinija, sem mnenja, da je njegovo delo trdno, kot znanstveno delo sploh lahko je”. FSC in ENSSER vabijo znanstvenike in širšo javnost k podpisu pisma.(3)
Če se malo ozremo po svetu in tudi lastnem življenju, opazimo številne probleme, za katere kaže, da jih ne znamo rešiti – prav nasprotno, celo večajo se. Od problemov v družbi, do psiholoških problemov posameznikov; videti je, da imamo vedno bolj uničevalen vpliv na naravo in drug na drugega, celo sami nase.
Vse to je posledica sistema, znotraj katerega živimo. Le-ta vodi v razlike, izkoriščanje ljudi in naravnih virov, v potrošništvo in onesnaževanje, hkrati pa nas znotraj pušča prazne. Življenje in lepoto smo zamenjali za denar; čiste reke in zrak za še nekaj več profita. Večina človekovega delovanja in ustvarjalne energije se uporablja za stvari, ki so nepotrebne ali nesmiselne, pogosto celo škodljive.
Meso pa tudi odkrito postaja cilj patentnih prijav in zahtev. Multinacionalne semenske korporacije dosledno izvajajo strategijo pridobivanja nadzora nad osnovnimi sredstvi za pridelavo hrane. Kot je pokazala nedavna raziskava, se med cilji patentnega monopoliziranja čedalje večkrat znajdejo tudi bolj običajno gojenje rastlin, ne le gensko spremenjene rastline: Število mednarodnih patentnih prijav v prehranskem sektorju iz leta v leto narašča in se je v obdobju od leta 2007 do konca leta 2009 podvojilo. Naslednji na spisku želja za razširitev patentov multinacionalk v celotni verigi pridelave hrane od krme za živali do živilskih proizvodov, je tudi meso. V postopku patentne prijave podjetja Monsanto so se tako znašli celo slanina in zrezki: patentna prijava WO2009097403 trdi, da je meso, ki izvira iz prašičev, ki se hranijo s patentiranimi GS rastlinami Monsanta, njihovo. Podoben patent uporabljajo za ribe iz ribogojstva iz marca 2010 (WO201027788). Daljnosežni patenti za hrano so celo že odobreni: Monsanto je v letu 2009 prejel evropski patent (EP 1356033), ki zajema celo verigo proizvodnje hrane od semen GS rastlin do živilskih proizvodov, kot sta moka in olje.
Okoljski odbor Evropskega parlamenta proti kloniranju živali za hrano – in ozadje problematike
Ljubljana, 7.5.2010
Vir: INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Danes vam poročamo o problematiki kloniranja živali v komercialne namene. V drugem delu smo pripravili nekaj zanimivih, a žal zaskrbljujočih novic v zvezi s komercialnim kloniranjem in genskim spreminjanjem živali. Najprej pa pozitivna novica s tega področja o glasovanju Odbora za okolje Evropskega parlamenta na to temo.
Odbor za okolje Evropskega parlamenta je ta torek (4.5.2010) zavrnil sporni predlog Evropske komisije, da bi na trgu Evropske unije dovolili hrano iz kloniranih živali in njihovega potomstva.
Predvidena zakonodaja bi dovolila prodajo t.i. “novih živil” (novel foods), izdelanih iz alg ali planktona, s pomočjo nanotehnologije, ter iz gensko spremenjenih rastlin ali kloniranih živali, npr. ovc.
The issue which has swept down the centuries and which will have to be fought sooner or later is The People vs. The Banks — Lord Acton, Historian (1834 - 1902)
09. jun 2010
Kategorija: 
Komentarji: